Prvi korak: Od zamisli do pobude
Pred začetkom pobude je smiselno razmisliti o nekaterih ključnih praktičnih vidikih, denimo:
- Ali je poziv k sprejetju zakonodaje EU najprimernejši način za uresničitev vaših ciljev?
- Najprej morate vzpostaviti skupino organizatorjev, ki jo sestavlja najmanj sedem državljank in državljanov EU iz sedmih različnih držav EU. V ta namen morate poiskati ljudi iz vse Evrope, ki bodo pripravljeni podpreti vašo pobudo.
- Kako boste organizirali kampanjo za zbiranje podpisov?
Več nasvetov o tem boste našli na forumu evropske državljanske pobude.
Drugi korak: Prijavite svojo državljansko pobudo
Preden začnete zbirati podpise, morate pobudo prijaviti pri Komisiji.
Kaj je treba storiti?
- Ustvarite račun za organizatorje. Ta vam omogoča, da upravljate pobudo in ste ves čas postopka v stiku s Komisijo.
- Predložite opis pobude v enem od uradnih jezikov EU (skupaj s podatki in relevantnimi dokumenti o skupini organizatorjev, prejeti finančni podpori itd.)
Komisija ni dolžna prijaviti vseh pobud. Prijavi samo pobude, ki izpolnjujejo nekatere pogoje.
Ko prijavite pobudo, preverimo, ali jo lahko sprejmemo.
Odgovor boste prejeli v dveh mesecih (v izjemnih primerih v štirih mesecih).
Če sprejmemo prijavo vaše pobude, jo objavimo tukaj.
Tretji korak: Zberite podporo
Potrebujete podporo vsaj enega milijona ljudi
z najmanjšim številom podpisnikov v vsaj sedmih državah EU.
Ti morajo izpolniti poseben obrazec izjave o podpori.
Izjave o podpori lahko zbirate:
- v papirni obliki (vnaprej izpolnjeni obrazci, ki jih lahko prenesete iz računa za organizatorje) ali
- na spletu (prek centralnega sistema spletnega zbiranja).
Obrazci so na voljo v vseh uradnih jezikih EU.
Časovnica
Ko boste pripravljeni na začetek izvajanja kampanje, morate določiti začetni datum
(najpozneje 6 mesecev od datuma prijave pobude) in 10 delovnih dni pred tem datumom o tem obvestiti Komisijo.
Nato imate na voljo 12 mesecev, da zberete najmanjše zahtevano število izjav o podpori.
Kdo lahko podpre državljansko pobudo?
Podpisniki morajo biti:
- državljani EU (državljani ene od držav EU)
- dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament, ali, v nekaterih državah, stari najmanj 16 let
NASVET – Bolje je zbrati nekoliko več podpisov, saj organi v državah članicah včasih ne morejo potrditi vseh predloženih izjav o podpori. Med celotnim postopkom zbiranja morate spoštovati pravila o varstvu podatkov.
Več o zbiranju podpisov.
Četrti korak: Preverjanje izjav o podpori
Če vam v 12 mesecih uspe zbrati milijon izjav o podpori, jih razvrstite po državljanstvu in pošljite v preverjanje pristojnim organom v državah članicah.
Za to imate na voljo največ tri mesece.
Organi morajo nato v nadaljnjih treh mesecih preveriti veljavnost izjav o podpori (z izdajo potrdila).
NASVET – Če za spletno zbiranje izjav uporabljate centralni sistem Komisije, lahko uporabite tudi našo storitev za varno izmenjavo datotek, ki omogoča prenos izjav (zbranih na papirju in na spletu) nacionalnim organom. Za prenos poskrbimo mi.
Več o preverjanju izjav o podpori.
Peti korak: Predložite pobudo
Ko od nacionalnih organov prejmete zadnje potrdilo, morate pobudo v treh mesecih predložiti Komisiji – skupaj z informacijami o nefinančni in finančni podpori, ki ju je prejela pobuda.
Več o predložitvi pobude.
Šesti korak: Odgovor
Ko predložite pobudo, Komisija začne postopek pregleda:
- V enem mesecu
Sestali se boste s predstavniki Komisije, da podrobno pojasnite svojo pobudo.
- V treh mesecih
Svojo pobudo boste lahko predstavili na javni obravnavi v Evropskem parlamentu. Parlament jo lahko obravnava tudi na (plenarnem) zasedanju in morda sprejme resolucijo na to temo.
- V šestih mesecih
Komisija sporoči, ali in kakšen ukrep bo predlagala kot odziv na državljansko pobudo, ter to ustrezno utemelji. To odločitev sprejme kolegij komisark in komisarjev v obliki sporočila, ki se objavi v vseh uradnih jezikih EU.
Več o odgovoru Komisije.
Kaj sledi?
Zakonodaja
Če Komisija presodi, da je zakonodaja ustrezen odziv na vašo pobudo, začne pripravljati uradni predlog. V ta namen so lahko potrebni pripravljalni koraki, kot so javna posvetovanja, ocena učinka itd. Ko Komisija predlog sprejme, ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu EU (v nekaterih primerih le Svetu), ki ga bosta morala sprejeti, da bo lahko postal zakon.
Drugi ukrepi
Komisija ni dolžna predlagati zakonodaje. Četudi odgovori pozitivno, lahko presodi, da bi bil najprimernejši nezakonodajni ukrep. Na voljo so številni drugi ukrepi, ki so morda bolj primerni.
Nadaljnje ukrepanje
Tudi Evropski parlament lahko oceni ukrepe, ki jih sprejme Komisija.