Potek

Pred začetkom pobude je smiselno razmisliti o nekaterih ključnih praktičnih vidikih, denimo:

• Ali je poziv k sprejetju zakonodajnega akta EU najprimernejši način za uresničitev vaših ciljev?
• Najprej morate vzpostaviti skupino organizatorjev, ki jo sestavlja najmanj sedem državljank in državljanov EU iz sedmih različnih držav EU. V ta namen morate poiskati ljudi iz različnih držav EU, ki bodo pripravljeni podpreti vaše cilje.
• Kako boste organizirali kampanjo za zbiranje podpisov?

Podrobnejše informacije in nasvete boste našli na forumu evropske državljanske pobude.

Preden začnete zbirati podpise, morate pobudo prijaviti pri Komisiji.

Kaj je treba storiti?

• Ustvarite račun za organizatorje. Ta vam omogoča, da upravljate pobudo in ste ves čas postopka v stiku s Komisijo.
• Predložite opis pobude v enem od uradnih jezikov EU (skupaj s podatki in relevantnimi dokumenti o skupini organizatorjev, prejeti finančni podpori itd.)

Komisija ni dolžna prijaviti vseh pobud. Prijavi samo pobude, ki izpolnjujejo določene pogoje.
Potem ko vložite zahtevek za prijavo pobude, Komisija preveri, ali se pobuda lahko prijavi.
Odgovor boste prejeli v dveh mesecih (v izjemnih primerih v štirih mesecih).
Če se Komisija odloči prijaviti vašo pobudo, bo ta objavljena tukaj.

Potrebujete podporo vsaj enega milijona državljanov EU,
z doseženim pragom (najmanjšim številom zbranih podpisov) v vsaj sedmih državah EU.
Podpisniki morajo izpolniti poseben obrazec izjave o podpori.

Izjave o podpori lahko zbirate:

• v papirni obliki (vnaprej izpolnjeni obrazci, ki jih lahko prenesete iz računa za organizatorje)
• na spletu (prek centralnega sistema spletnega zbiranja).

Obrazci so na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Med celotnim postopkom zbiranja morate spoštovati pravila o varstvu podatkov.

Časovnica

Ko boste pripravljeni na začetek izvajanja kampanje, morate določiti datum začetka zbiranja podpisov
(najpozneje 6 mesecev od datuma prijave pobude) in vsaj 10 delovnih dni pred tem datumom o tem obvestiti Komisijo.
Za zbiranje izjav imate nato na voljo 12 mesecev.

Kdo lahko podpre državljansko pobudo?

Podpisniki morajo biti:

• državljani EU (državljani ene od držav EU)
• dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament, ali, v nekaterih državah, stari najmanj 16 let

NASVET – Bolje je zbrati nekoliko več podpisov, kot je potrebno, saj nacionalni organi včasih ne morejo potrditi vseh predloženih izjav o podpori.

Več o zbiranju podpisov.

Če vam v 12 mesecih uspe zbrati dovolj izjav o podpori, jih razvrstite po državljanstvu in pošljite v preverjanje pristojnim organom v posameznih državah EU.

To morate storiti v treh mesecih od zaključka obdobja zbiranja.

Organi morajo nato v nadaljnjih treh mesecih preveriti, koliko od zbranih izjav o podpori je veljavnih (po preverjanju vam izdajo potrdilo o tem).

NASVET – Komisija zagotavlja storitev varne izmenjave datotek za prenos izjav o podpori (zbranih na papirju) nacionalnim organom in tudi poskrbi za ta prenos.

Več o preverjanju izjav o podpori.

Ko od nacionalnih organov prejmete zadnje potrdilo, morate pobudo v treh mesecih predložiti Komisiji – skupaj z informacijami o nefinančni in finančni podpori, ki ju je prejela pobuda.

Več o predložitvi pobude.

Ko predložite pobudo, Komisija začne postopek pregleda:

• V enem mesecu
  
  Sestali se boste s predstavniki Komisije, da podrobno predstavite svojo pobudo.
   
• V treh mesecih
  
  Svojo pobudo boste lahko predstavili na javni obravnavi v Evropskem parlamentu. Parlament jo lahko obravnava tudi na (plenarnem) zasedanju in morda sprejme resolucijo na to temo.
   
• V šestih mesecih
  
  Komisija sporoči, ali in kakšen ukrep bo predlagala kot odziv na vašo pobudo, ter to ustrezno utemelji. Njen odgovor je v obliki sporočila, ki ga uradno sprejme komisarski kolegij in se objavi v vseh uradnih jezikih EU. Srečali se boste s predstavniki Komisije, ki bodo podrobneje pojasnili svojo odločitev v zvezi z vašo pobudo.

Več o odgovoru Komisije.

Zakonodajni akt

Če Komisija presodi, da je zakonodajni akt ustrezen odziv na vašo pobudo, začne pripravljati uradni predlog. V ta namen so lahko potrebni pripravljalni koraki, kot so javna posvetovanja, ocena učinka itd. Potem ko Komisija predlog sprejme, ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu (v nekaterih primerih le Svetu), ki ga bosta morala sprejeti, da bo lahko postal veljaven pravni akt.

Drugi ukrepi

Komisija ni dolžna predlagati zakonodajnega akta. Četudi odgovori pozitivno, lahko presodi, da bi bil najprimernejši nezakonodajni ukrep. Na voljo so številni drugi ukrepi, ki so morda bolj primerni.

Nadaljnje ukrepanje

Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko oceni tudi Evropski parlament.